Poslanci Državnega zbora so na januarski seji s 46 glasovi za – toliko jih je bilo tudi potrebnih za izglasovanje – potrdili zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na motorna vozila. To pomeni, da smo od 1. marca letos v Sloveniji dobili nov obračun davka na motorna vozila. Davek poslej plačujemo glede na izpuste ogljikovega dioksida, torej glede na porabo goriva, saj je izpust ogljikovega dioksida neposredno povezan s porabo goriva.
Kaj določa zakon? Novi zakon obdavčuje vse avtomobile, ki so prvič registrirani v Slovenij, glede na izpust CO2. Obdavčitev je različna za avtomobile z bencinskimi in dizelskimi motorji. Osnova za davek je prodajna cena posameznega motornega vozila, ki ne vključuje davka na motorna vozila in davka na dodano vrednost. Stopnja davka je odvisna od izpusta CO2 pri kombinirani vožnji. Podatek o tem je zapisan v izjavi o skladnosti vozila (homologacijski listini). Ob tem pa velja dodati, da zakon določa, da se za vozila z dizelskim motorjem, ki izpolnjujejo standard euro 5, do 1. januarja 2012 – torej tudi v letu 2010 – upošteva stopnja davka kot za bencinske motorje. Podatek o tem, če avto z dizelskim motorjem izpolnjuje standard euro 5, je zapisan v izjavi o skladnosti vozila, torej v homologaciji. Pri avtih z dizelskim motorjem lahko pride do povečanja obdavčitve za dve odstotni točki, če je izpust trdnih delcev večji kot 0,005 g/km (torej nima filtra trdnih delcev). Zakon določa, da se tedaj, če vozilo uporablja katerikoli drugi pogon, vključno z električnim ali kombinacijo različnih pogonov (hibridna vozila), stopnja določi z upoštevanjem lestvice, ki velja za vozila z bencinskim motorjem. Prav tako zakon določa, da se za motorna vozila, ki ne izpolnjujejo okoljevarstvenega standarda euro 3, stopnja davka poveča za deset odstotnih točk. Za tista vozila, ki izpolnjujejo euro 3 standard, se stopnja davka poveča za 5 odstotnih točk. Za vozila, ki izpolnjujejo standard euro 4, se davčna stopnja poveča za eno odstotno točko, po 1. januarju 2011 pa za dve odstotni točki. Za vozila z dizelskim motorjem, ki izpolnjuje standard euro 5, se do 1. januarja 2012 upošteva stopnja davka kot za bencinske motorje. Za motorna vozila z dizelskim motorjem, ki izpolnjujejo standard euro 6, se upošteva stopnja davka kot za bencinske motorje. Zakon tudi določa, da se za motorna vozila z dizelskim motorjem, ki imajo izpust trdnih delcev večji kot 0,005 g/km (torej nimajo filtra trdnih delcev), se stopnja davka poveča za dve odstotni točki, po 1. januarju 2011 pa za 5 odstotnih točk. Davek na motocikle Zakon uvaja tudi davek na motorna vozila za motorna kolesa (tudi trikolesa in štirikolesa). Tu je davek odvisen od moči motorja in znaša za moč motorja do 25 kW 1,5 odstotka, nad 25 do 50 kW 2 odstotka, nad 50 do 75 kW 3 odstotke in nad 75 kW 5 odstotkov. Davek za avtodome Stopnja davka na bivalna vozila je tudi določena glede na moč motorja in znaša za motorje do 60 kW 6 odstotkov, nad 60 do 90 kW 9 odstotkov, nad 90 do 120 kW 13 odstotkov in nad 120 kW 18 odstotkov. Tudi tu zakon določa višji davek za motorje s standardom manj kot euro 3 – stopnja se poveča za 10 odstotnih točk, za euro 3 za pet odstotnih točk, z euro 4 za eno odstotno točko, po 1. januarju 2011 pa za dve odstotni točki. Tudi tu je določeno, da se za izpust trdnih delcev nad 0,005 g/km davčna stopnja poveča za dve odstotni točki, po 1. januarju pa za 5 odstotnih točk. Obdavčeni tudi električni avtomobili Zakon določa, da so vsi električni avtomobili, pa tudi motorji in avtodomi, obdavčeni z 0,5 odstotnim davkom na motorna vozila. Davek ureja prodajalec ali uvoznik Obračun davka na motorna vozila za vsa vozila, ki so kupljena v Sloveniji, opravi prodajalec, torej trgovec. Če zasebnik vozilo uvozi iz druge države članice EU, mu davek obračuna davčni organ na podlagi napovedi, ki jo mora davčni zavezanec predložiti najpozneje v 15 dneh od pridobitve motornega vozila. Elektronska evidenca motornih vozil Zakon uvaja elektronsko evidenco motornih vozil, ki jo vodi davčni organ. V evidenco so vpisana vsa vozila, za katera je bil plačan davek na motorna vozila. Na ta način naj bi v Sloveniji vzpostavili evidenco o plačanih davkih. Za vozila, ki niso vpisana v to evidenco, strokovna organizacija, pristojna za ugotavljanje skladnosti, ne sme izdati potrdila o skladnosti. Tudi če to potrdilo ni potrebno za registracijo, pooblaščena organizacija ne sme registrirati vozila, če ni vpisano v evidenco motornih vozil. S tem naj bi preprečili utaje plačila davka na motorna vozila. Vračilo davka Zakon tudi določa, na kakšen način država povrne plačan davek na motorna vozila, če ta zapustijo Slovenijo. Ta določba je pomembna predvsem za trgovce z avtomobili, ki avtomobile izvažajo v druge države članice EU, pa tudi za vse tiste, ki se po nekaj letih izselijo iz Slovenije in s seboj odpeljejo avto. Ti lahko zahtevajo povrnitev davka, za vsako začeto leto uporabe motornega vozila v Sloveniji pa se vrnjeni davek zmanjša za 10 odstotkov. Oprostitve za družine s tremi otroki in invalide Zakon pozna tudi oprostitev plačila davka na motorna vozila in sicer za družine s tremi ali več otroki starimi do 18 let – nakup je dovoljen vsaka tri leta ali poredkeje in pa za vozila nabavljena za prevoz invalidov z bencinskim motorjem do 1,8 litra prostornine ali z dizelskim motorjem do 1,9 litra prostornine (s samodejnim menjalnikom do 2 litra oziroma 2,2 litra prostornine) – oprostitev velja ob nakupu na pet let ali poredkeje. Kazni Določene so tudi kazni. Tako bo pravna oseba, ki ne obračuna davka ali ne predloži napovedi za odmero davka kaznovana z globo od 2000 do 75.000 evrov, odgovorna oseba pa z globo od 400 do 4100 evrov. Enake globe veljajo tudi za organizacije za ugotavljanje skladnosti ali registriranje vozil, če krši določbe zakona. Posameznik, ki uvozi avto in ne predloži napovedi, se kaznuje z globo od 200 do 1200 evrov. Ukinitev obdavčitve rabljenih vozil S tem zakonom je ukinjena obdavčitev rabljenih vozil ob njihovi prodaji. A tej obdavčitvi se je že doslej večina uspešno izogibala z (navidezno) oddajo avta v komisijsko prodajo. Kakšne bodo cene avtov? Kako bodo nov način obračunavanja davka na motora vozila in še posebej pa seveda nove davčne stopnje vplivale na cene avtomobilov na slovenskem trgu? Odgovor na to vprašanje ni tako enostaven, kot se zdi na prvi pogled: če bo stopnja davka nižja kot doslej, se bo takšen avto pocenil, če bo stopnja davka višja kot doslej, se bo podražil. Zakaj ne? Zato, ker trgovci z avtomobili objavljajo maloprodajne cene avtomobilov, ki vsebujejo vse dajatve, torej tudi davek na motorna vozila in seveda davek na dodano vrednost. Maloprodajne cene avtomobilov pa se ne oblikujejo glede na izdelavne in vse druge stroške, temveč jih distributerji avtomobilov oblikujejo glede na ceno konkurenčnih izdelkov. Temu se učeno reče pozicioniranje izdelka na trgu. Distributer oziroma že njegov dobavitelj vnaprej določi, kateri so glavni tekmeci določenega avtomobila in potem glede na njihove cene določijo ceno, po kateri bodo prodajali določen avto. Če kupci takšno pozicioniranje sprejmejo, so zadeli žebljico na glavico. Če pa prodaja ni takšna, kot je pričakoval distributer oziroma njegov dobavitelj, često pride do takoimenovanega repozicioniranja, kar največkrat ni nič drugega kot umetelna beseda za pocenitev. Le redko se namreč zgodi, da bi prišlo do podražitve, saj je tudi v naravi trgovcev z avtomobili tako kot z ljudmi: svoj izdelek največkrat precenjujejo. Prav takšen način oblikovanja cen je tudi vzrok, da so nabavne cene avtomobilov na sicer uradno enotnem trgu Evropske unije še vedno zelo različne. V državah, kjer imajo visoke davke, so nabavne cene praviloma nižje kot v državah, kjer so davki nizki. Nizke nabavne cene namreč pomenijo nižje davke v absolutnem znesku, kar vpliva na prodajne cene. Če bi namreč bile nabavne cene visoke, to vpliva na absolutno višino davkov in s tem na prodajne cene. Če so prodajne cene (pre)visoke, to vpliva na manjšo prodajo, vsak distributer pa išče pravo sorazmerje med številom prodanih avtov in njihovo ceno, s čimer uravnava svoj zaslužek. Zakaj vsa ta razlaga? Zaradi oblikovanja cen avtomobilov na slovenskem trgu. Ni namreč nujno, da se bo cena določenega avta znižala, pa čeprav bo kupec zanj plačal manj davka na motorna vozila. Distributerji bodo pač gledali, kako se obnašajo njihovi tekmeci in temu prilagodili cene svojih avtomobilov. Seveda to velja tudi v obratni smeri: ni nujno, da se bo avto, za katerega bo poslej treba plačati več davka na motorna vozila, tudi podražil. Morda bo distributer zanj dobil ugodnejšo ceno ali pa se bo odrekel delu trgovske marže, ki jo dobi za ta avtomobil. Ali pa bo znižal svoje stroške kje drugje – morda celo pri plačah svojih zaposlenih ali menedžerjev, saj podatki kažejo, da gre pri nekaterih slovenskih distributerjih avtomobilov po približno 100 evrov od vsakega prodanega avta samo za plačo vodilnega menedžerja. še posebej tisti slovenski distributerji, ki so v lasti matičnega avtomobilskega izdelovalca, imajo zelo veliko možnosti za takšno oblikovanje maloprodajnih cen avtomobilov, kot jim najbolj ustreza, saj jim je praviloma vseeno, kje ustvarijo dobiček: v matični domovini z višjimi cenami avtomobilov, ki jih dobavijo svojemu distributerju ali pa z dobičkom distributerja v Sloveniji. Zato sem prepričan, da kljub uveljavitvi novega davka na motorna vozila ne bo prišlo do bistvenih sprememb maloprodajnih cen avtomobilov, saj bo glavno merilo oblikovanja cen še vedno pozicioniranje glede na tekmece. Ali so se in se vsega tega zavedajo tudi slovenski državni organi, pa je že drugo vprašanje. Zanimivo pa bo videti, če se bodo uresničila njihova pričakovanja o bistveno večjem pritoku denarja od davka na motorna vozila v državni proračun, ki so ga napovedali ob predlogu takšnega davka na motorna vozila, kot je začel veljati 1. marca.