1. DEL: PRAKTIČNE INFORMACIJE

Preden se odpravite na potovanje v tujino, ne smete pozabiti

• preveriti, če je vaše zavarovanje veljavno; če ste v dvomih, se pred začetkom potovanja posvetujte z zavarovalnico o zavarovalnem kritju,
• potovanje brez zavarovanja je nezakonito; če vam zavarovanje poteče in ste vpleteni v prometno nesrečo brez zavarovanja, se to lahko konča z globo in kazenskimi sankcijami, ki so lahko izredno hude zlasti v primeru, če so prometni nesreči poškodovani tudi ljudje, poleg stroškov prometne nesreče seveda,
• kadar koli greste v tujino, nikoli ne pozabite vzeti s seboj mednarodnega potrdila o zavarovanju (zelena karta); to je vaš dokaz o zavarovanju, ki dokazuje obstoj zavarovanja avtomobilske odgovornosti v obsegu minimalnega zavarovalnega kritja, ki ga predpisuje zakon v državi, kjer ste na obisku.

Če povzročite prometno nesrečo v tujini

• identificirajte se in posredujte podatke o svojem motornem vozilu in zavarovanju drugi udeleženi osebi; pokažite svojo zeleno karto oškodovancu oziroma organom, ki vam pomagajo,
• o prometni nesreči obvestite nacionalni biro države, v kateri se je zgodila prometna nesreča, pa tudi svojo zavarovalnico doma; poskrbeli bodo za odškodninske zahtevke, do katerih bi utegnilo priti,
• uporabite Evropsko poročilo o prometni nesreči kadar koli je le mogoče; pomagalo vam bo pri urejanju zadev v zvezi s prometno nesrečo,
• vse informacije in morebitno pomoč dobite pri nacionalnem biroju države, kjer se je zgodila prometna nesreča (naslov je na hrbtni strani zelene karte).

Če ste žrtev prometne nesreče v tuji državi

Če ste žrtev prometne nesreče med obiskom v Veliki Britaniji, na Hrvaškem, Madžarskem, v Italiji ali Nemčiji, vam Slovensko zavarovalno združenje za plačilo minimalne pristojbine pomaga:

• kadar koli je možno, ugotoviti ime zavarovalnice, pri kateri je zavarovan voznik motornega vozila, ki je povzročil prometno nesrečo,
• ugotoviti lastnika oziroma imetnika udeleženega motornega vozila,
• na prijateljski način posredovati v zvezi s pritožbami glede zamud ali nepopolnih odgovorov in na ta način zagotoviti hitro likvidacijo zahtevkov,
  
  • če je možno, dobiti policijsko poročilo in druga ustrezna poročila,
  • priskrbeti podatke o škodnem skladu v državi, kjer se je zgodila prometna nesreča in, kadar je mogoče, pojasniti, kakšno pomoč lahko pričakujemo v primeru, ko je bil udeleženi voznik motornega vozila nezavarovan ali neznan.

Po prometni nesreči

• takoj se ustavite; če lahko, preglejte kraj prometne nesreče in pomagajte ranjenim; če je poškodba majhna, zapeljite takoj na rob ceste; v vsakem primeru pokličite policijo, ki naj vam izda potrdilo o škodi oziroma o poškodbi vozila,
• zapišite si registrske številke in mednarodno oznako države motornih vozil, udeleženih v prometni nesreči, imena in naslove voznikov in lastnikov vozil, ime in naslov zavarovalnice in številko zavarovalne police,
• če je možno, si zapišite izjave prič, fotografirajte kraj prometne nesreče; če lahko, narišite skico kraja prometne nesreče,
• seveda morate tudi vi druge udeležence seznaniti z vsemi podatki, najprej pa pokažite zeleno karto,
• da bi hitreje zbrali potrebne podatke, predlagamo, da izpolnite Evropsko poročilo o prometni nesreči. Besedilo tega obrazca je enako v vseh jezikih in je izdano dvojniku. V obrazcu so navedene posamezne tipične situacije, zaradi katerih lahko pride do prometne nesreče in jih je potrebno glede na potek prometne nesreče ustrezno označiti. Poleg tega je potrebno narisati natančno skico prometne nesreče. S tem, ko izpolnite Evropsko poročilo o prometni nesreči, ne priznavate krivde za prometno nesrečo. Obrazec samo pomaga pri zbiranje objektivnih informacij, zato ga lahko izpolnite in podpišete brez zadržkov. Večina evropskih voznikov motornih vozil ima običajno Evropsko poročilo o prometni nesreči pri sebi.

V primeru prometne nesreče v R Sloveniji, ki jo povzroči motorno vozil registrirano v tujini

V primeru prometne nesreče z motornim vozilom iz tuje države je potrebno:

• pravilno zapisati vse bistvene podatke o tujem motornem vozilu, ki je udeleženo prometni nesreči (priporočljivo je, da izpolnite Evropsko poročilo o promet nesreči);
• podatki naj zajemajo:
  
  • registrsko številko in državo vozila (če gre za tovornjak, kateremu je pripeta prikolica, sta potrebni obe številki – tovornjaka in s prikolice)
  • tip in model motornega vozila
  • ime in naslov voznika/lastnika avtomobila
  • ime in naslov zavarovalnice
  • vse podatke z zelene karte in, če je le mogoče, naj vam izroči dvojnik zelene karte oziroma fotokopijo; v nasprotnem primeru si zapišite:
    
    • ime zavarovanca in registrsko številko vozila,
    • številko zelene karte
    • veljavnost zelene karte
    • ime zavarovalnice, ki jo je izdala
    • ime biroja zelene karte, ki jo je izdal;zapišite si vse te podatke, četudi je na kraju prometne nesreče policija, ki pripravlja policijsko poročilo,

•  da bi uveljavljali odškodninski zahtevek, se povežite s svojim nacionalnim birojem zelene karte; kadar imate zeleno karto, sta ime in naslov vašega biroja na hrbtni strani zelene karte,
• nacionalni biro obvestite o prometni nesreči in mu posredujte vse zgoraj navedene podatke in dokumente; vaš lokalni biro bo uredil vse potrebno glede plačila odškodninskega zahtevka v skladu z veljavno zakonodajo,
• priporočamo, da o prometni nesreči obvestite tudi svojo zavarovalnico.

2. DEL: SISTEM ZELENE KARTE

2.1. Sistem zelene karte

Kaj je sistem zelene karte ?

• Sistem mednarodnega avtomobilskega zavarovanja (splošno znan pod imenom sistem zelene karte) je evropski sistem, ki je začel delovati 1. januarja 1953. Sistem temelji na priporočilu Gospodarske komisije za Evropo (E.C.E.) pri Združenih narodih, sprejetem leta 1949.
• Sistem zelene karte trenutno zajema triinštirideset držav (osemintrideset evropskih in pet izven evropskih), v katerih je skupaj preko 220 milijonov vozil, od katerih velik del potuje v tujino.
• Sistem zelene karte omogoča lažji mednarodni promet, s tem ko ureja pravna vprašanja glede na obstoj različnih zakonov o obveznem avtomobilskem zavarovanju v državah udeleženkah. Omogoča tudi enostavnejšo poravnavo odškodninskih zahtevkov v primeru, ko pride do prometne nesreče v tujini, ko oškodovancu zagotavlja ustrezno odškodnino. Tako ima voznik motornega vozila, ki se mudi na obisku v tuji državi - obiskovalec, enak pravni položaj kot odgovorni domači voznik.
• Sistem zelene karte temelji na zakonih o obveznem zavarovanju udeleženih držav, kar zagotavlja žrtvi odškodnino na podlagi domačega zakona, kljub temu, da je prometno nesrečo povzročilo motorno vozilo iz tujine.
• Vodilna organizacija sistema zelene karte je Svet birojev, ki ga sestavljajo nacionalni biroji zelene karte, ustanovljeni v vsaki izmed triinštiridesetih držav.

Kako in zakaj je nastal sistem zelene karte?

• V začetku dvajsetega stoletja se je lastnik oziroma voznik motornega vozila, ki je povzročil prometno nesrečo v tuji državi, soočal z možnostjo, da mu vozilo zasežejo in tako vsaj delno zagotovijo poravnavo morebitnih odškodninskih zahtevkov. Sčasoma pa se je pokazalo, da je potrebna drugačna rešitev.
• Več držav je tako zahtevalo, da si vozniki ob vstopu v tujo državo priskrbijo mejno zavarovanje, ob upoštevanju zakonov, ki določajo najnižjo zavarovalno vsoto obseg zavarovalnega kritja v državah, kamor potujejo. Tudi danes vam obmejni organi države, kamor potujete, lahko izdajo to vrsto potrdila o zavarovanju.
• Na podlagi resolucije Združenih narodov iz Ženeve z dne 23.1.1949 je bil uvede Londonski sporazum/Enotni sporazum o sistemu zelene karte med biroji. Zelena karta služi kot mednarodno potrdilo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti za promet v tujini in izda jo zavarovalnica, ki se ukvarja s prodajo zavarovalne avtomobilske odgovornosti. Danes je zelena karta še obvezna za nekatere države Vzhodne Evrope in neevropske države sistema; priporočamo jo za vsa mednarodna potovanja znotraj sistema.
• Preverjanje zelene karte na mejah je bilo izredno težavno in zamudno. Na podlagi skandinavskega modela in novih okoliščin v Srednji Evropi se je 1973 leta 19 držav, vključno s švico, odločilo, da bodo medsebojne odnose zasnova na registrski tablici, ki služi kot dokaz, da je vozilo zavarovano. Dogovor, sklenjen na tej osnovi, je znan kot Multilateralni garancijski sporazum (MGA), katerega podpisnice so vse države Evropske unije: Avstrija (A), Belgija (B), Danska (DK) Finska (FIN), Francija (F), Grčija (GR), Irska (IRL), Islandija (IS), Italija (I)Luksemburg (L), Nemčija (D), Nizozemska (NL), Portugalska (P), španija (E)švedska (S), Združeno kraljestvo (GB); poleg teh še Norveška (N), švica (CH)kakor tudi Ciper (CY), Hrvaška (HR), Madžarska (H), Republika Češka (CZ) Slovaška (SK) in Slovenija (SLO).

2.2. Nacionalni biroji

Kakšna je vloga nacionalnih birojev zelene karte?

• V vsaki državi članici sistema zelene karte je ustanovljen nacionalni biro zelene karte.
• Nacionalni biro zelene karte v skladu z nacionalno zakonodajo in določili sistema zelene karte:
  
  • je pooblaščen za obravnavanje, preverjanje in prevzemanje odgovornosti za prometne nesreče, ki jih povzročijo motorna vozila iz držav, katerih biroji so člani sistema zelene karte,
  • deluje v imenu zavarovalnice, pri kateri je zavarovano to motorno vozilo in je odgovoren za poravnavo odškodninskih zahtevkov iz prometnih nesreč, ki so jih povzročili tuji vozniki

• V primeru, da prometno nesrečo povzroči tuji voznik, ima žrtev pravico, da se obrne na lokalni biro in od njega zahteva povrnitev škode.
• Za povračilo stroškov biroju, ki je obravnaval odškodninski zahtevek, jamči biro zelene karte iz države, od koder je voznik, ki je povzročil prometno nesrečo.
• V mednarodnem prometu motornih vozil vsak nacionalni biro zagotavlja, da bo žrtvi povrnjena škoda v okvirih zavarovalnega kritja, veljavnega v njeni državi. Torej lahko žrtev računa, da bo dobila odškodnino v skladu z zakonom, ki v njeni državi ureja obvezno zavarovanje lastnikov motornih vozil proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam.

2.3. Zelena karta

Kaj je zelena karta?

• Zelena karta je mednarodno potrdilo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti,ki zagotavlja zavarovalno kritje v obsegu, ki ga določa pristojni zakon o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti v obiskani državi. Omogoča vozniku potovanje v 43 držav z zavarovalnim kritjem, ki je najmanj enako zavarovalnem kritju, določenemu v obstoječi zakonodaji posamezne obiskane države.
• Zelena karta, ki jo predloži obiskovalec, ki se začasno mudi v neki državi/državah in je veljavna v tej državi/teh državah, pomeni dokaz o obstoju zavarovalnega kritja v minimalnem obsegu, ki ga določa lokalni zakon obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti.

Kdo potrebuje zeleno karto?

• Vozniki, ki nameravajo potovati v tujino, si priskrbijo karto o mednarodnem avtomobilskem zavarovanju (zelena karta), ki jo morajo predložiti na meji in v primeru prometne nesreče.
• Vozniki, ki so rezidenti v eni izmed naslednjih držav: Avstrija, Belgija, Ciper Republika Češka, Danska, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Islandija Italija, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska Norveška, Portugalska Slovaška, Slovenija, španija švedska, švica, Združeno kraljestvo, s pravnega vidika ne potrebujejo zelene karte, kadar potujejo v eno izmed navedenih držav. Kot dokaz, da je vozilo ustrezno zavarovano, oblasti v navedenih državah pri poravnavi odškodninskih zahtevkov upoštevajo registrsko tablico.
• Za rezidente naštetih držav je zelena karta obvezna za vse druge države, ki so članice sistema zelene karte.
• Za vse tiste, ki niso rezidenti navedenih držav, je zelena karta obvezna v vseh državah članicah sistema zelene karte.

2.4. Zaščita obiskovalcev

• Svet birojev je uvedel Sporazum o zaščiti obiskovalcev, ki se nanaša na primere, ko je obiskovalec v tuji državi žrtev prometne nesreče.
• Ta sporazum je dvostransko podpisalo veliko birojev zelene karte, namenjen pa je zaščiti obiskovalcev (izjema so nezavarovani vozniki), ki utrpijo telesne poškodbe ali materialno škodo v tuji državi kot posledico prometne nesreče, katere povzročitelj je motorno vozilo, za katerega je predpisano obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti.
• Osnovni namen je, da lahko oseba - žrtev prometne nesreče v tuji državi, zahteva pomoč biroja zelene karte v svoji državi. Če je biro zelene karte v državi, od koder prihaja žrtev, podpisal Sporazum o zaščiti obiskovalcev z birojem v državi, kjer se je zgodila prometna nesreča, bo lahko z njim stopil v stik in pomagal žrtvi, ob plačilu simbolične pristojbine.
• Slovensko zavarovalno združenje je Sporazum o zaščiti obiskovalcev podpisalo z naslednjimi nacionalnimi biroji:
  
  • angleškim birojem - MOTOR INSURERS' BUREAU
  • hrvaškim birojem – HRVATSKI URED ZA OSIGURANJE
  • italijanskim birojem – UFFICIO CENTRALE ITALIANO
  • madžarskim birojem – HUNGARIAN MOTOR INSURANCE BUREAU
  • nemškim birojem – DEUTSCHES BÜRO GRÜNE KARTE E.V.

• Za morebitno pomoč se obrnite na Slovensko zavarovalno združenje.