Prve začetke zavarovalne dejavnosti srečamo že v času zakonodaje kralja Hamurabija (1700 pr.n.š.) , kjer so prisotna določila o delitvi nevarnosti zaradi roparskega napada na karavane.
Zavarovanje za podobne ali celo enake namene srečujemo tudi pri civilizacijah, ki so se razvile kasneje na področju Sredozemlja. Zavarovanje je bilo torej prisotno v obliki ideje o razdelitvi nevarnosti na udeležence posameznih podjemov. Tako so znane različne oblike zavarovanj, ki pa nimajo dosti skupnega z današnjim zavarovanjem. Kot izjemo lahko omenim institut generalne havarije, ki se je razvil na otoku Rodosu 200 let pr. n. š.. šlo je za rizično skupnost ladjarjev pri pomorskem trgovanju. Če je bil ladjar med potovanjem prisiljen vreči del tovora v morje, so vsi udeleženci sorazmerno trpeli škodo. Kasneje je bil institut pravno izoblikovan in se še danes ponekod pojavlja v pomorskem pravu.
Doslej najdena najstarejša zavarovalna pogodba izvira iz Genove v Italiji, in je bila sklenjena na področju pomorskega zavarovanja v obliki notarskega akta leta 1367. Leta 1567 je bila v Muenchenu ustanovljena prva zdravstvena blagajna, predhodnica današnjega zdravstvenega zavarovanja. Leta 1591, je bilo s pogodbo med 101 lastnikom hiš o nudenju medsebojne pomoči v primeru požarne nevarnosti, ustanovljeno hamburško požarno zavarovanje. Vsak sodelujoči se je zavezal, da bo v primeru požara prispeval 1% vrednosti uničene hiše lastniku le te. Prva požarna zavarovalnica je bila ustanovljena leta 1676 (Hamburger Feuerkasse) . ki deluje še danes in velja za najstarejšo zavarovalnico na svetu. Leto 1700 štejemo za ustanovitev znamenite londonske zavarovalnice Lloyd (ime je dobila po kavarni Edvarda Lloyda v Londonu, kjer so se zbirali trgovci in sklepali pogodbe o pomorskem zavarovanju). Ta zavarovalnica je v bistvu združenje posameznikov, ki so v primeru nastanka škodnega dogodka, preko institucije Lloyd, zavezani poravnati del škode.
Za razvoj zavarovanja je zlasti pomembno 19. in 20. stoletje. V teh dveh stoletjih so namreč nastajale v Evropi pravne podlage za podjetniško organiziranje zavarovalne dejavnosti (v obliki sprejemanja pravnih predpisov s strani držav). S pomočjo teh predpisov je bilo mogoče razviti zavarovalstvo kot pomembno gospodarsko dejavnost, ki ji posebno pozornost namenja tudi država. Tako zavarovalstvo dandanes predstavlja značajen segment gospodarstva in je še posebej pomembno na področju socialne varnosti ljudi.
Kaj je zavarovanje in njegov pojem
Sam pojem zavarovanja se v pogovornem jeziku uporablja v različnih pomenih. V vsakodnevni praksi pomeni zavarovanje čisto konkretno obliko zavarovalne pogodbe oz. zavarovalnega pogodbenega razmerja med zavarovalnico oz. zavarovateljem na eni strani in skleniteljem zavarovanja na drugi. Pri čemer lahko na strani sklenitelja zavarovanja, nastopa tudi zavarovanec zraven zavarovalca. Le ta ima iz zavarovalnega razmerja pravice, na podlagi katerih lahko v primeru nastanka zavarovalnega primera, zahteva izplačilo zavarovalnine. To pomeni, da sta pri zavarovalni pogodbi lahko sklenitelj zavarovanja in zavarovanec ista oseba ali pa ne. Namreč zavarovalec (sklenitelj zavarovanja) je tisti, ki sklene zavarovalno pogodbo in je s tem zavezan plačati premijo, zavarovanec pa ima iz tega razmerja kot že omenjeno določene pravice.
Potrebno je povedati, da je od opisanega pojma oz. opredelitve zavarovanja, treba ločiti pojem zavarovanja, ki se nanaša na organizacijo (zavarovalnico), ki na podlagi zavarovalno pogodbenega razmerja prevzame zavarovalno kritje.
Definicij zavarovanja je veliko, vse pa so odvisne od tega iz katerega vidika preučujemo zavarovanje kot gospodarsko dejavnost. Najbolj znana definicija obravnava zavarovanje z družbenoekonomskega vidika. Z njo zavarovanje opredelimo kot posebno gospodarsko dejavnost, ki se ukvarja z organiziranjem zaščite pred nastankom določenih nevarnosti, s čemer se zadovoljuje človekova ekonomska potreba po varnosti. Dokaj znane so tudi druge definicije zavarovanja, kot so npr. podjetniška zavarovalna teorija, teorija rizika, teorija kompenzacije, ... Poznavanje le teh, pa za vsakodnevnega »uporabnika zavarovanj« ni pomembno in potrebno, saj so stvar različnih zavarovalnih znanosti.